Več pozornosti, prosim

 Po treh nočeh razvrata in naposlednega mazanja sončnih opeklin z aloe vero sem se odpravil na štiriurno potovanje na zahod polotoka Jukatan, v mesto Merida. Lahko rečem samo wow, Merida je čudovita. Tam sem preživel ravno dve noči, a mi je iskreno žal, da nisem ostal dlje. Center mesta je prekrasen, mesto je tesno povezano z majevsko kulturo, v bližini je polno majevskih ruševin in cenotejev, naravnih vodnih bazenov, v mestu pa je polno simpatičnih hostlov in barov za preživljanje večerov. Kraške jame, le brez proteusov Polotok Jukatan je znan po t. i. cenotejih . To so jame, ki naj bi nastale kot posledica istega meteorita, ki je pred 65 milijoni let iztrebil dinozavre. Gre za apnenčaste tvorbe, v katerih se pogosto nabira tudi čista voda, tako da so velikokrat izkoriščeni kot kopališča. Čeprav to za slovenska ušesa sprva zveni nekoliko nenavadno, so cenoteji v bistvu kraške tvorbe, le da obiskovalce namesto proteusov v jami pogosto pričakajo tacosi pri vhodu. Ob obisku kakršnega...

  Ko govorimo o dopustovanju v Mehiki, hitro pomislimo na bele, peščene plaže, toplo karibsko morje in kako poležavamo na plaži na ležalniku, v ozadju se vrti reggaeton glasba, prijazen natakar Juan pa nam nosi sveže pripravljeno pi ñ a colado. V holywoodskih filmih Američani dopustujejo v Acapulcu ali v Cancunu in ti dve letovišči sta predstavljeni kot raj na Zemlji. Na splošno je Mehika v veliko medijih* predstavljena bodisi kot bojišče drogeraških kartelov, kjer si ljudje zjutraj namesto sladkorja v kavo vsujejo kokain ali pa kot letoviški paradiž z ženskami s kokosovo lupino namesto modrca. Tako kot najbrž vemo, da je prva predstava izmišljotina, nas ne bi smelo presenečati, da slednja ravno tako ne drži. *Z mediji mislim filme, knjige, serije, itd. Prosim, ne mi z (ne)verodostojnostjo raznih novičarskih portalov, kot se to v Sloveniji rado zgodi. Umetna modra laguna V Cancunu sem preživel tri noči, čeprav ene skorajda ne morem šteti, saj sem v hostel prispel šele okoli enajsti...

 Po dvanajsturni vožnji na nočnem avtobusu sem naposled prispel v mesto San Cristobal de las Casas. San Cristobal je mestece v zvezni državi Chiapas in je svojevrstna turistična vroča točka. Chiapas velja za svet v malem, saj imamo na dosegu roke praktično vse od naravnih znamenitosti (slapovi El chiflon, kanjon Sumidero), kulturoloških fenomenov (vasici Chamule in Zinacantan) in večjih mest (Tuxtla). Tudi sam San Cristobal je prelepo in unikatno mesto in ker leži v sržu vsega, si ga popotniki pogosto izberejo za prenočišče in od tam raziskujejo okolico. V mestu sem prenočil le enkrat, v hostlu blizu centra z vsem, kar človek potrebuje. Lepo kuhinjo, prekrasnim notranjim dvoriščem, čistimi sanitarijami itd. Doplačal sem nekaj evrov več za zasebno sobo, ki pa je bila na drugi strani stavbe, tako da sem moral mimo dveh ulic, da sem prišel do nje. Receptorka je dejala, da soba izgleda malce rustikalno in dandanes to očitno pomeni, da je soba sredi gradbišča. Ne pretiravam, okoli vhoda...

Oaxaca (izgovori se [Uahaka]*), s polnim imenom Oaxaca de Juarez, je glavno mesto istoimenske zvezne države na jugu Mehike ob Pacifiku. Ima približno 300.000 prebivalcev, kar je za mehiške standarde relativno malo, a ni zato v zgodovinskem in kulturnem prostoru Mehike nič manj pomembno. Tukaj sem preživel dobra dva dni: prispel sem okoli šeste ure zjutraj in odšel naslednji dan zvečer. Malo barve še ni nikomur škodilo V Oaxaci sem srečal tudi kar precej t. i. digitalnih nomadov, ljudi, ki ves čas potujejo, delajo oz. šolajo se pa (tudi v nekovidnih časih) na daljavo. Dandanes je to že postal precej legitimen življenjski slog, sam pa ne morem mimo tega, da se mi zdi izraz "digitalni nomad" izredno pretenciozen. Predvsem zato, ker se veliko ljudi ponaša, kako je s takim življenjskim slogom zmagalo v življenju in ker vse skupaj zveni oh in sploh eksotično. Živi, kakor ti ustreza, ampak če po mesec dni spiš v poceni hostlu in vlačiš majice iz nahrbtnika, nimaš pa ne kuhinje niti ...

 Potovanje se je začelo in končalo v mehiški prestolnici, Ciudad de Mexico. Prvič sem tam preživel tri dni, drugič pa le en dan, preden sem se odpravil nazaj domov. V tej objavi bom strnil oba obiska, saj gre nenazadnje za isto mesto in sem se v drugem obisku trudil samo "popraviti napake" oz. videti še tisto, česar nisem uspel prvič. Sicer je Ciudad tako veliko mesto, da očitno sploh ne potrebuje kakega posebnega imena; Ciudad de Mexico, v angleščini Mexico City, namreč pomeni mehiško mesto oz. mesto Mehike. Staro je že skoraj 700 let, ko se še je imenovalo Tenoch, trenutno ime pa je dobilo v 16. stoletju, dal mu ga je znan konkvistador in krvnik marsikaterega plemena, Španec Hernan Cortes. Je eno največjih mest na svetu, saj ima kar 20 milijonov prebivalcev, v Mehiški državni sestavi pa zaseda celo mesto prestolnice in samostojne zvezne države hkrati. Kljub njegovi glomaznosti pa je po Ciudadu presentljivo preprosto (in poceni) potovati. Mesto je opremljeno s podzemno želez...